Pojdi na vsebino

Fridolin Kaučič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fridolin Kaučič
Fridolin Kavčič
Rojstvo17. april 1860({{padleft:1860|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Sevnica
Smrt1. avgust 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (62 let)
Maribor
PripadnostAvstro-Ogrska Avstro-Ogrska
Rod/službaDomobranstvo
Aktivna leta1877–1918
ČinPolkovnik

Fridolin Ludvik Kaučič (tudi Fridolin Kavčič; psevdonim: Sevničan[1]), slovenski častnik, književnik in strokovni pisec, * 17. april 1860, Sevnica, † 1. avgust 1922, Maribor.

Velja za prvega biografa slovenskih vojaških oseb (oz. častnikov)[2]; leta 1886 je v Ljubljanskem zvonu objavil članke o 133 znanih slovenskih častnikih v Avstro-ogrskih oboroženih silah.[3]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je očetu Jakobu in materi Kristini. Kaučič je v Ljubljani končal 3 razrede realke in odšel leta 1877 v vojaško službo; leta 1880 je v Zagrebu končal kadetnico in nato služil pri raznih polkih v Trentu, Osijeku, Ljubljani, Celovcu, na Dunaju in še po drugih krajih Avstro-Ogrske. Leta 1918 se je upokojil s činom polkovnika in nato sprva živel v Ljubljani, od jeseni 1919 pa v Mariboru.[4]

Delo na vojaškem področju

[uredi | uredi kodo]

Na vojaško-tehničnem področju se je Kaučič uveljavil z raznimi praktičnimi iznajdbami, ki so se dobro obnesle in se uveljavile pri raznih oboroženih silah; med drugim je izumil vizirno zrcalo za pregledovanje vrezov v puškini cevi; »brzosedlarja«, ki omogoča konja osedlati ali razsedlati z enim samim prijemom, in strelski periskop. Vzorno je reorganiziral domobransko orožarno in s tem prihranil domobranski upravi v enem letu okoli 2 milijona kron, zato so se njegove reorganizacije uvedle tudi v takratnem cesarsko-kraljevem arzenalu oboroženih sil.

Literarno in zgodovinopisno delo

[uredi | uredi kodo]

Kaučič je bil narodno zaveden častnik in je v tem smislu deloval tudi literarno v nemških strokovnih krogih in slovenskih publikacijah. Objavil je življenjepise »Slavnih vojakov slovenskih«; zlasti ga je zanimal J.Vega, o katerem je napisal 2 nemški razpravi (Dunaj, 1886 in 1904), objavil poljudno slovensko predavanje v dunajskem društvu Zvezda (Lj. 1904) in se trudil, da bi Ljubljana dobila Vegov spomenik. Iz zgodovinskih knjig o Koroški je nabral slovenska osebna imena koroških plemičev, ki so živeli do leta 1500, napisal je zgodovino ruške gimnazije in objavil prigodno črtico o ministrih slovenskega rodu. S prijateljem Podkrajškom-Harambašo je snoval »Slovenski Panteon«, zbirko okoli 100 življenjepisov deloma pozabljenih, a zaslužnih slovenskih veljakov, ki so živeli v preteklih treh stoletij; a načrt se je zaradi pomanjkanja naročnikov izjalovil. Nabrano gradivo, nekritično zajeto iz tiskanih virov, je Kaučič porabil v 133 življenjepisih »Znamenitih Slovencev« (Ljubljanski Zvon 1895, 1896). S psevdonimom Sevničan se je poskušal tudi v leposlovju; napisal je dve povestici Kovačev Peter in Pogreb na morju ter vrsto črtic in aforizmov s skupnim naslovom Ulomki.[5]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Po njem je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije poimenovalo medaljo za znanstveno-raziskovalne dosežke Fridolin Kavčič.[6]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Knjiznica-sevnica.si - Sevniški spletni biografski leksikon«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2010. Pridobljeno 16. septembra 2011.
  2. Marijan F. Kranjc: Slovenska vojaška inteligenca
  3. Posavje.info - Kdo je bil Sevničan Fridolin Kavčič?
  4. RTVSLO.si - Na današnji dan od 12. aprila do 18. aprila 2010[mrtva povezava]
  5. Šlebinger Janko. »Kaučič Fridolin«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  6. Uradni-list.si - Pravilnik o priznanjih Ministrstva za obrambo